Zelo pogosto vprašanje, ki ga prejmemo čebelarji je “Zakaj med iz trgovine nikoli ne kristalizira, medtem ko med, kupljen pri čebelarju kristalizira dokaj hitro?”.
Hitrost kristalizacije je odvisna od različnih faktorjev. Da se ga ohrani v tekoči obliki se ga pogosto segreva dokler se ne raztopijo vsi kristali. Marsikdo je prepričan, da je strd oz. kristaliziran med posledica hranjenja čebel s sladkornimi raztopinami, vendar temu ni tako.
Kristalizacija je naraven pojav. Odvisna je od vsebnosti sladkorjev oz. sorte medu, temperature in časa skladiščenja medu, vsebnosti kristalizacijskih jeder in količine vode v medu.
Med se po izvoru deli na cvetlični in gozdni med, ki ga čebele nabirajo iz cvetlilčnega nektarja ali gozdne mane, ter mu dodajajo svoje encime. Glede na sorto, se vsebnost sladkorjev in ostalih snovi razlikuje, zato nekatere sorte kristalizitajo hitreje kot druge. Bisvetno je razmerje med dvema monosaharidoma – glukozo in fruktozo.
Sorte, ki vsebujejo večji delež fruktoze kristalizirajo počasneje oziroma skoraj nikoli (npr. akacijev med), medtem, ko sorte z večjim deležem glukoze kristalizirajo hitreje (npr. med iz lipovega nektarja).
V tujini je povpraševanje po strdi oz. kristaliziranem medu vse večje, saj potrošniki strd že prepoznajo kot naravni, termično neobdelan čebelji produkt, z vsemi kakovostnimi sestavinami in ne kot ponaredek ali pokvarjen med. Prav tako se strd, kot tudi kremni med uporablja za mazanje medu na kruh, palačinke, prepečenec, ect. in to brez kapljanja, zato ga imajo radi tudi otroci.
V primeru da bi strd radi ponovno utekočinili, ali preprečili pojav kristalizacije, vam svetujemo, da med ne izpostavljate večjim temperaturnim nihanjem, ampak ga shranjujete v suhem prostoru pri sobni temperaturi, ali pa ga segrejete v vodni kopeli, pri čemer voda ne sme presegati temperature 36 C, saj lahko drugače uničite encime v medu in posledično vplivate na slabšo kakovost.
